ZGODOVINA   BLEJSKEGA   TENISA

Najbrž je imel Bled med obema vojnama največ teniških igrišč na Slovenskem, trinajst so jih našteli. Nekaj igrišč so imeli na Bledu že pred prvo svetovno vojno, saj so pri obnovi po prvi svetovni vojni večkrat govorili, tako na občini, kot na Zdraviliški komisiji, da je treba z igrišč odstraniti razno navlako in jih pripraviti, da bi služila svojemu namenu. Koliko jih je takrat bilo, ni zapisano, vendar prav gotovo eden v Zdraviliškem parku in pri posameznih počitniških vilah. V letu 1928 je Beograjski tenis klub predlagal, da je tako za goste, kot za prirejanje turnirjev potrebno zgraditi še 3 do 4 igrišča. Ta 4 igrišča so potem postavili pod sedanji hotel Jelovica (v tistem času Zdraviliški dom). Imela so posebne tribune in manjšo garderobo. Tenisa v tistem času domačini niso igrali, bil je le za goste in lastnike vil premožnejših iz Ljubljane ali z Dunaja. Tako lahko rečemo, da domačini vse do konca druge svetovne vojne in tudi pozneje niso igrali, saj za njih ni bilo igrišč.

              Ne gre pozabiti teniških turnirjev v tem času. Te je prirejal Beograjski tenis klub v sodelovanju z Zdraviliško komisijo in konzorcijem, ki je upravljal z igrišči. To so bili dr.Jože De Gleria, dr. Zvonko Janežič in inž. Janko Janša. Turnirji so bili vedno pod pokroviteljstvom kraljeve družine. Imenovani so imeli igrišča v najemu in so zanje plačevali najemnino, le da dohodka od tega ni bilo, saj kaže, da so večkrat prosili za kakšne podpore. Na teh turnirjih so nastopali znani igralci kot so, Franjo Punčec, Josip Palada, Franjo Kukuljević, Dragotin Mitić, Radovanović od tujcev pa Čeh Drobni in Madžar Aszbot kot najbolj znana. Sodelovali so še Artens iz Avstrije, Čeh Šiba, iz ZDA Fischer in drugi. Ti turnirji so bili vedno vrh turističnega in družabnega življenja v sezoni.  Že pred tem obdobjem je zgoraj omenjena Zdraviliška komisija namenjala nagrade za športna tekmovanja. Kot prva taka je ohranjena medalja iz leta 1905 za prvo mesto na regati. Prve nagrade za tenis pa so namenili leta 1911.

Po vojni so pripomogli k razvoju športa GG Bled, GAP Bled in LIP Bled, ki so ustanovili športno društvo »Gozdar« že 7. avgusta 1949. V društvu so ustanovili več sekcij: teniško, veslaško, smučarsko, atletsko in nogometno. Teniška sekcija je bila po drugi svetovni vojni med prvimi pri nas. Med sekcijami sta bili, žal za blejski tenis, najbolj delavni veslaška in smučarska.

Še članek iz glasila GG Bled iz leta 1985. V njem piše natanko tako:  

»Tenis ima na Bledu že tradicijo. Ta zvrst športa je v predvojnem času bolj služila v kraju za razvedrilo, gostov, tujim turistom, ki so prihajali na Bled. V tem  času so obstajala številna teniška igrišča: ob hotelu Jelovica, vili Savica, vili Jankovič, in vili Koritnik. V vojnem času so se teniška igrišča začela opuščati in propadati. Tudi nekaj let po vojni ni bilo nikogar, da bi obnavljal teren, kaj šele ograje, ker ni bilo zato materiala.  Teniški šport se je prebudil leta 1949 z nastankom SŠD Gozdar, ko so se na pobudo takratnega predsednika Jožeta Ostermana obnavljali vsi športni objekti na Bledu in tako tudi teniška igrišča z udarniškim delom. S tem je bila dana možnost razvoja tenisa po vojni tudi delavskemu razredu. Osnovana je bila teniška sekcija, ki je tvorila moško in žensko ekipo, v kateri sem tudi *sam sodeloval. (* mišljeno pisec tega članka Marjan Zalokar). Pričeli smo s treningom in iz lastnih vrst izbrali trenerja Ivana Peršina, ki je imel edini nekaj znanja izpred vojne dobe. Že leta 1950 smo morali, kot registrirana teniška sekcija, igrati z nasprotnikom za tiste čase najboljšo ekipo v republiki Ljubljanskega Železničarja.  Uspeha v teniškem športu ni bilo za pričakovati,  ker delavcu v gozdu, tovarni ali na kateremkoli drugem delovnem mestu, ni bilo mogoče vzdrževati daljših trdih treningov poleg rednega delovnika, ki je trajal po 10 ali 12 ur. Iz teh razlogov je tudi teniška sekcija najprej prenehala delovati. Ostali pa so urejeni objekti, ki so nato koristno služili za razvedrilo širšim krogom delovnih ljudi«.           

         K tej zgodovini tenisa bi dodal še sam nekaj podatkov iz novejše zgodovine. Malo po letu 1980 je Slovenija, kot celota doživela teniški razcvet in takrat so tudi na Bledu naredili nekaj novih igrišč. V Mali Zaki so zgradili štiri nova igrišča in večina dogajanja in tudi kvaliteta igranja se je preselila tja. Šele zadnjih nekaj let pa je primat, kjer se dogaja največ teniškega prevzel Ribno (5 peščenih igrišč pri hotelu Ribno). Tam tudi deluje naš klub Tenis klub Sportina Bled.   Upam, da bomo tudi z vašo pomočjo, tu mislim širok krog ljubiteljev tenisa, od sponzorjev, rekreativcev, staršev in seveda nenazadnje tudi otrok, dosegli, da se bo o klubu še veliko govorilo. Tekmovalno mišljeno, strahospoštovanje nasprotnikov, netekmovalno pa kot klub, ki se je z dobro organizacijo, redom, znanjem, poštenjem, nepopustljivostjo itd. znal obdržati vrsto let.

  Tenis je najpopularnejši šport za posameznike na svetu in tudi zato, si Bled zasluži dober teniški klub.

         S tem stavkom v glavi zaključujem prispevek in resnično upam, da se bo zlata doba za blejski tenis kmalu začela.  

 Prispevek napisal:   Tolar Igor,  predsednik in trener Tenis kluba Sportina Bled

Viri:  knjiga BLED NEKOČ IN DANES,  zbornik BLED 1000 LET  in  PRESEKI glasilo GG Bled